Informacije za dolžnike

V kolikor po prejemu našega opomina obveznosti do upnika niste poplačali, niti se z nami niste dogovorili za obročno odplačilo dolga, je bil zoper vas na pristojnem sodišču vložen predlog za izvršbo s čimer se je pričel sodni izvršilni postopek.

Sklepu o izvršbi je priložen tudi predlog za izvršbo, v katerem so navedeni tudi podatki za nakazilo dolga. V kolikor bi želeli vaš dolg poplačati še pred blokado vaših bančnih računov predlagamo da dolg nemudoma poravnate in nam posredujete potrdilo o plačilu, saj bomo lahko tako izvršilni postopek v čim krajšem možnem času ustavili.  

Za točen izračun višine obveznosti na dan plačila predlagamo, da nas predhodno kontaktirate.

Pri vseh aktivnih izvršilnih postopkih poleg osnovnih stroškov za vložitev predloga za izvršbo nastajajo še dodatni izvršilni stroški, ki povečujejo vaše obveznosti do upnika.

V kolikor ste zoper Sklep o izvršbi podali ugovor, se bo zadeva praviloma obravnavala v rednem sodnem postopku v katerem bo upnik dokazoval vaš dolg po temelju in tudi po višini. V kolikor pa ugovora zoper Sklep o izvršbi niste podali, pa je Sklep o izvršbi postal pravnomočen in se prične aktivna izvršba na vašem premoženju.

Z izvršilnim sredstvom rubeža pri organizacijah za plačilni promet (OPP) bo prišlo do blokade bančnega računa. Vsa sredstva, ki presegajo zakonsko določen minimalni znesek za omejitev izvršbe na TRR (izvršba je omejena na 76% bruto minimalne plače) bodo zarubljena ter nakazana na račun upnika.

V kolikor se je upnik odločil za izvršilno sredstvo rubeža na premičnine slednje pomeni, da je bil v postopek vključen tudi sodni izvršitelj. Rubež premičnin (predmetov in ostalega premičnega premoženja v vaši lasti) se opravlja na vašem naslovu bivanja. Vsak obisk izvršitelja pa predstavlja dodaten izvršilni strošek.

Z izvršilnim sredstvom rubeža plače bo o izvršilnem postopku obveščen vaš delodajalec. Zakon opredeljuje njegovo obveznost izvrševanja sklepa o izvršbi na način, da vsa sredstva, ki presegajo zakonsko dovoljeni znesek odvzame, ter v celoti prenakaže na upnikov račun.

V skladu z zakonom lahko upnik s soglasjem dolžnika odloži izvršilni postopek za obdobje 1 leta.

V kolikor bi se radi dogovorili za enega izmed načinov poplačila vaših odprtih obveznosti in mirovanje oz. odlog izvršilnega postopka, brez nadaljnjega nastajanja izvršilnih stroškov vam predlagamo, da nas v čim krajšem času kontaktirate.

V kolikor zoper vas že poteka aktiven izvršilni postopek in ste prejeli naš opomin pred rubežem premoženja, vas s slednjim seznanjamo s trenutnim stanjem vašega dolga do upnika, ter vas obveščamo, da se v kratkem pričakuje izvedba rubeža premoženja s strani sodnega izvršitelja.

V kolikor želite preprečiti izvedbo rubeža premičnega premoženja oz. obisk sodnega izvršitelja ter s tem preprečiti povečanje vaših odprtih obveznosti do upnika predlagamo, da nas nemudoma kontaktirate. V kolikor bomo dosegli dogovor o načinu poplačila dolga, se rubež premičnega premoženja ne bo opravil.

V kolikor zoper vas že poteka aktiven izvršilni postopek in je bil slednji ustavljen, vendar ne iz razloga dokončnega poplačila terjatve, se lahko upnik po poteku določenega časa odloči za ponovno vložitev predloga za izvršbo – tokrat na podlagi izvršilnega naslova (že pravnomočnega sklepa o izvršbi).

Upnik lahko vedno v roku 10 let od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ponovno vloži nov predlog za izvršbo zoper istega dolžnika, v kolikor oceni, da je v tem času dolžnik pridobil kakšno novo premoženje ali se je npr. zaposlil. V tem primeru bo pravnomočen sklep o izvršbi iz prvega izvršilnega postopka postal izvršilni naslov in podlaga za novo izvršbo.

Pred vložitvijo predloga za izdajo Sklepa o izvršbi na pristojno sodišče, vam bomo v imenu upnika z namenom dogovora o načinu poplačila poslali dodatni opomin.

Na tem mestu še posebej izpostavljamo, da judikatne terjatve (torej tudi terjatve ugotovljene s Sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine) na podlagi 356. člena Obligacijskega zakonika zastarajo v roku 10 let, pri čemer začne zastaranje teči šele z dnem pravnomočne ustavitve izvršilnega postopka.

Ker se pogosto pojavlja prepričanje, da so predmetne terjatve že zastarale, na tem mestu za lažje razumevanje podajamo še praktični primer tovrstne situacije;

Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je bil izdan leta 2008, pri čemer je bil izvršilni postopek zaradi slabega premoženjskega položaja dolžnika kot neuspešen ustavljen v letu 2012. Tovrstna judikatna terjatev na podlagi leta 2008 izdanega Sklepa o izvršbi zastara šele leta 2022 (torej 10 let po ustavitvi predhodnega izvršilnega postopka). V kolikor upnik izvršbo vloži pred dnem zastaranja, terjatev ni zastarana in bo morebiten ugovor zastaranja neutemeljen, terjatev pa se bo vodila v novem izvršilnem postopku.       

Kot izhaja iz zgornjega primera lahko upnik s svojimi aktivnimi dejanji prekine tek zastaranja ter tako prepreči zastaranje obveznosti, kljub preteku zakonsko določenega roka za zastaranje določene terjatve. Obveznosti ne zastarajo avtomatično po preteku določenega časovnega obdobja, ampak v primeru aktivnega upravljanja upnika terjatve ne zastarajo nikoli, njihova višina pa se zgolj povečuje, zaradi teka zakonskih zamudnih obresti in izvršilnih stroškov.