Kaj vam pri izvršbi ne smejo vzeti – in zakaj to še ne reši dolga

Ob izvršbi se marsikdo najprej vpraša: mi lahko vzamejo vse? Ne morejo. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) dolžniku in njegovi družini zagotavlja osnovno socialno varnost. Del plače mu mora vedno ostati, nekateri prejemki in nujne stvari v gospodinjstvu pa so izvršbe v celoti izvzeti. Ta zaščita je pomembna, vendar dolga ne zmanjša. Dolg, obresti in stroški ostanejo, izvršba pa se lahko vleče leta.

Prejemki, ki jih ni mogoče zarubiti

Po 101. členu ZIZ so izvršbe med drugim izvzeti:

• zakonita preživnina in odškodnina za izgubljeno preživnino,
• denarna socialna pomoč in varstveni dodatek,
• starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek, dodatek za veliko družino in dodatek za nego otroka,
• štipendije, pomoč učencem in študentom ter plačilo za obvezno praktično delo med šolanjem,
• odškodnina zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju,
• denarna pomoč, ki jo ljudem v stiski zagotavljajo humanitarne organizacije.

Stvari, ki jih izvršitelj ne sme zarubiti

Ko izvršitelj pride na dom, mora pustiti stvari, brez katerih gospodinjstvo ne more delovati. Po 79. členu ZIZ predmet izvršbe med drugim niso:

• obleka, obutev, perilo, posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge stvari, ki so dolžniku in članom gospodinjstva nujno potrebne,
• hrana in kurjava za šest mesecev,
• predmeti, ki jih dolžnik nujno potrebuje za opravljanje svojega poklica, kmetu pa tudi nujni kmetijski stroji, delovna živina in seme,
• poročni prstan, odlikovanja, osebna pisma in fotografije družinskih članov,
• pripomočki, ki jih invalid nujno potrebuje za življenje,
• hišne živali, ki se ne gojijo za zaslužek – ta izjema velja od novele ZIZ-M iz leta 2021.

Zaščita velja le za stvari, ki so res nujno potrebne. Če se stranki ne moreta sporazumeti, katere stvari so izvzete, o tem odloči sodišče (79. člen ZIZ).

Plača: koliko vam mora ostati

Na plačo in druge prejemke, ki se po zakonu o dohodnini štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, lahko izvršba seže največ do dveh tretjin. Dolžniku pa mora vedno ostati najmanj 76 % minimalne plače (102. člen ZIZ). Če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, se ta znesek poveča še za znesek, ki bi tej osebi pripadal kot denarna socialna pomoč. Kadar upnik izterjuje preživnino, je zaščiteni znesek nižji: 50 % minimalne plače, kar je v letu 2026 740,94 EUR.

Višje sodišče v Ljubljani je pojasnilo, da se zaščiteni znesek računa od bruto minimalne plače, primerja pa se z dolžnikovimi neto prejemki (VSL I Ip 1085/2021; enako tudi VSC II Ip 7/2019). Bruto minimalna plača za leto 2026 znaša 1.481,88 EUR (gov.si).

Izračun velja za leto 2026, za običajne terjatve in za dolžnika, ki nikogar ne preživlja. V zadnji vrstici velja meja dveh tretjin, zato dolžniku ostane več od zaščitenega zneska. Omejitve se upoštevajo za vsak mesec posebej, tudi če dolžnik v enem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev.

Kaj pa denar na bančnem računu?

Izvzetja in omejitve mora po uradni dolžnosti upoštevati banka, ki izvršuje sklep (VSC I Ip 344/2011). Zaščita sledi izvoru denarja. Vrhovno sodišče je odločilo, da vračilo dohodnine ohrani naravo dohodka, iz katerega izvira; če izvira iz plače, zanj veljajo enake omejitve kot za plačo (VSRS II Ips 36/2024). Samostojnim podjetnikom in zasebnikom, ki nimajo plače, mora enak zaščiteni znesek ostati od skupnih mesečnih prilivov na račun (102. člen ZIZ).

Kaj storiti, če vam vzamejo preveč:

• Preživljate otroke ali druge osebe? Pravico do višjega zaščitenega zneska morate izkazati sami, z javno listino pri banki ali delodajalcu. Če to ni mogoče, jo uveljavljate pri sodišču z zahtevo za odpravo nepravilnosti, za katero ne plačate sodne takse (102. člen ZIZ).
• Banka ali delodajalec je zasegel preveč? Pri sodišču, ki vodi izvršbo, lahko zahtevate odpravo nepravilnosti (52. člen ZIZ). Ukrepajte hitro, saj banka zarubljeni denar po pravnomočnosti sklepa izplača upniku (138. člen ZIZ).

Dom in sorazmernost

Odmeven je bil primer, ko je bila dolžniku zaradi dolga z glavnico 124 EUR do javnega podjetja za oskrbo z vodo na dražbi prodana hiša. Evropsko sodišče za človekove pravice je leta 2017 ugotovilo, da je Slovenija kršila njegovo pravico do mirnega uživanja premoženja (Vaskrsić proti Sloveniji, št. 31371/12). Zakonodajalec je nato z novelo ZIZ-L iz leta 2018 okrepil varstvo dolžnikov pri izvršbi na premičnine in nepremičnine. Danes lahko sodišče izvršbo na dolžnikov dom odloži, če je terjatev očitno nesorazmerna z vrednostjo nepremičnine (71. člen ZIZ). Ustavno sodišče je leta 2025 dodalo, da morajo sodišča nesorazmerje pretehtati pri vsaki terjatvi, ne le pri zelo majhnih, in pri tem upoštevati tudi, ali si je dolžnik prizadeval dolg odplačati (Up-94/23).

Zastaranje: kdaj je ugovor upravičen

Terjatve, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, zastarajo v desetih letih, tudi če zakon zanje sicer določa krajši rok (356. člen Obligacijskega zakonika). Zastaranje pa se pretrga z vsakim upnikovim dejanjem pred sodiščem, ki je namenjeno izterjavi, tudi s predlogom za izvršbo (365. člen OZ). Ko se postopek konča, začne rok teči znova (369. člen OZ; VSC I Ip 115/2021). Upnik, ki izvršbo dejavno vodi, terjatve torej ne izgubi. Drugače velja za obresti, ki zapadejo po izdaji sodbe: te zastarajo v treh letih od zapadlosti (347. in 356. člen OZ).

Če je zastaranje res nastopilo, ga morate uveljavljati sami, z ugovorom (55. člen ZIZ). Sodišče se namreč na zastaranje ne sme ozirati, če se dolžnik nanj ne sklicuje (335. člen OZ). Pravnih izrazov vam ni treba poznati: sodišče je kot ugovor zastaranja upoštevalo že dolžnikovo navedbo, da mu ni jasno, od kod se je terjatev pojavila po dvajsetih letih (VSL II Ip 2772/2018).

Zaščita vam da čas, rešitev pa je dogovor

Zakonske omejitve varujejo vaše preživljanje, dolga pa ne zmanjšajo. Izvršba na plačo lahko traja mesece ali leta, obresti in stroški pa medtem tečejo naprej. Kdor se z upnikom dogovori za obroke, praviloma plača manj in sam odloča o tem, kdaj in koliko bo plačeval.