Izvršba na plačo: praktični vodič za delodajalce

Ko v podjetje prispe sklep o izvršbi na plačo zaposlenega, se z njim praviloma ukvarja kadrovska služba ali računovodstvo – pogosto pod časovnim pritiskom in brez jasnih navodil. Zaposleni je v finančni stiski, podjetje pa s prejemom sklepa prevzame zakonske obveznosti do njegovega upnika. Napake so lahko drage: delodajalec, ki sklepa ne izvršuje pravilno, lahko upniku na koncu iz lastnih sredstev plača vse, česar ni odtegnil. V vodiču pojasnjujemo, kaj morate storiti, kdaj in kako, ter kje se podjetja najpogosteje zmotijo.

1. Prejeli ste sklep: kaj zdaj?

S sklepom o izvršbi na plačo sodišče zarubi del plače zaposlenega in delodajalcu naloži, da ta del plačuje upniku (129. člen ZIZ). Rubež je opravljen z dnem, ko sklep prejmete. Od takrat zarubljenega dela plače ne smete več izplačati zaposlenemu (107. člen ZIZ v povezavi s 128. členom).

Upnik pa ne more biti poplačan, preden sklep postane pravnomočen (46. in 129. člen ZIZ). V praksi to pomeni:

• Sklep na podlagi izvršilnega naslova (na primer sodbe) prejmete že pred pravnomočnostjo. Odtegnjenih zneskov do pravnomočnosti ne izplačate ne zaposlenemu ne upniku. Ko sklep postane pravnomočen, vas o tem obvesti sodišče (45. člen ZIZ), nato zbrane zneske nakažete upniku.
• Sklep na podlagi verodostojne listine (na primer računa) vam sodišče vroči šele, ko je že pravnomočen (45. člen ZIZ). Takšen sklep začnete izvrševati takoj in upniku tudi sproti plačujete.

Višje sodišče v Mariboru je potrdilo, da mora delodajalec odtegovati od prejema sklepa dalje, upniku pa plačevati od obvestila o pravnomočnosti dalje (VSM I Ip 639/2014). Sklep velja tudi za kasnejša povišanja plače (130. člen ZIZ). Če hkrati teče izvršba na bančni račun zaposlenega, to vaše obveznosti ne spremeni (VSL I Ip 4227/2014).

2. Koliko smete odtegniti

Odtegnete lahko največ dve tretjini prejemkov, vendar tako, da zaposlenemu ostane najmanj 76 % minimalne plače (102. člen ZIZ). Sodna praksa ta znesek računa od bruto minimalne plače in ga primerja z neto prejemki zaposlenega (VSL I Ip 1085/2021). Bruto minimalna plača za leto 2026 znaša 1.481,88 EUR (gov.si), zato mora zaposlenemu ostati najmanj 1.126,23 EUR neto.

Dve pomembni izjemi:

• Preživnina: kadar upnik izterjuje zakonito preživnino, mora zaposlenemu ostati le 50 % minimalne plače, to je 740,94 EUR.
• Vzdrževani družinski člani: če zaposleni preživlja otroke ali druge osebe, se zaščiteni znesek poveča. To mora zaposleni izkazati sam, z javno listino, ki jo predloži vam (102. člen ZIZ). Brez listine višje omejitve ne smete upoštevati.

Omejitve upoštevate za vsak mesec posebej, tudi če zaposlenemu v enem mesecu izplačate prejemke za več preteklih mesecev (102. člen ZIZ).

3. Kateri prejemki se rubijo

Izvršba na plačo zajema prejemke, ki se po zakonu o dohodnini štejejo za dohodek iz delovnega razmerja (102. člen ZIZ). Po 37. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2) to niso le plača in nadomestilo plače, temveč tudi regres, jubilejna nagrada, odpravnina, solidarnostna pomoč, povračila stroškov v zvezi z delom in izplačila ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Sodišča so večkrat poudarila, da regres in drugi prejemki iz delovnega razmerja niso izvzeti iz izvršbe (VSL I Ip 5364/2013; VSL III Ip 212/2013). Izvzeti so le prejemki, ki jih izrecno našteva 101. člen ZIZ, na primer otroški dodatek ali denarna socialna pomoč.

Po naši oceni je pri izplačilu regresa ali odpravnine najvarneje, da vse prejemke v tistem mesecu seštejete in omejitve uporabite na skupni znesek.

4. Več sklepov hkrati: vrstni red

Če za istega zaposlenega prejmete več sklepov, jih izvršujete po vrstnem redu, ki ga določa dan prejema (110. člen ZIZ). Sklepi, prejeti isti dan, imajo enak vrstni red in se poplačajo sorazmerno. Pozneje prejeti sklep čaka, da pride na vrsto (VSL II Ip 3753/2017). Pri tem veljajo tri posebnosti:

• Preživnina ima prednost pred drugimi terjatvami (110. člen ZIZ).
• Davčni sklepi FURS imajo po 94. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) absolutno prednost pred drugimi obveznostmi, razen pred preživnino in nekaterimi odškodninami. Višje sodišče v Ljubljani je izrecno poudarilo, da imajo prednost tudi pred sodnimi sklepi in upravnimi izplačilnimi prepovedmi (VSL I Ip 274/2008). Ker je odločba starejša, priporočamo, da v zahtevnejših primerih vrstni red preverite s pravnikom.
• Upravna izplačilna prepoved, s katero zaposleni sam dovoli odtegljaj (na primer za odplačilo kredita), dobi vrstni red šele, ko jo potrdite (135. člen ZIZ). Pred njo imajo prednost preživnina in nekatere odškodnine. Izvrševati jo morate šele, ko prejmete popolnoma izpolnjen obrazec (VSL I Ip 4311/2010).

Za vsak sklep si zato natančno zapišite datum prejema. Delodajalec, ki je dokazal, da so imeli prej prejeti sklepi boljši vrstni red, ni odgovarjal upniku s pozneje prejetim sklepom (VSM I Ip 1136/2019).

5. Ko zaposleni odide ali ne prejema plače

• Zaposleni odide k drugemu delodajalcu: sklep morate nemudoma s priporočeno pošiljko poslati novemu delodajalcu in o tem obvestiti sodišče. Za novega delodajalca sklep učinkuje od dneva, ko ga prejme (133. člen ZIZ).
• Ne veste, kje je zaposleni zdaj zaposlen: o tem nemudoma obvestite sodišče, ki bo podatke poiskalo v uradnih evidencah (133. člen ZIZ).
• Zaposleni ne prejema prejemkov, ki bi jih bilo mogoče zarubiti: če jih ni prejemal ob prejemu sklepa in vsaj leto pred tem ali jih ne prejme v enem letu po prejemu sklepa, o tem obvestite sodišče (133.a člen ZIZ).

Pri obvestilih bodite natančni. Če zaposleni plačo prejema, vaš sklep pa le čaka na vrsto za drugimi, to ni razlog za ustavitev izvršbe (VSL II Ip 3753/2017). Delodajalec, ki ob odhodu zaposlenega ne pošlje sklepa novemu delodajalcu in ne obvesti sodišča, upniku odgovarja za škodo, ki jo s tem povzroči (134. člen ZIZ; VSL III Ip 975/2018).

6. Kaj tvegate, če sklepa ne izvršujete

Upnik lahko do konca izvršilnega postopka predlaga, naj sodišče delodajalcu naloži plačilo vseh zneskov, ki jih ni odtegnil in izplačal. Tak sklep ima učinek sklepa o izvršbi, zato se lahko izvrši neposredno zoper podjetje (134. člen ZIZ). Sodna praksa je pri tem do delodajalcev stroga:

• Ob zadostnih okoliščinah, na primer ko upnik dolgo ne prejme ničesar, lahko upnik zahteva kar celotno terjatev, dokazno breme pa se prevali na delodajalca, ki ima vse podatke (VSL III Ip 2992/2017).
• Ugovor zoper tak sklep je treba vložiti v osmih dneh. Rok je zakonski in ga ni mogoče podaljšati (VSL I Ip 629/2021).
• Ugovor je obrazložen le, če delodajalec navede in dokaže plače zaposlenega v spornem obdobju, del plače, ki ga je bilo mogoče zarubiti, vrstni red sklepa, terjatve z boljšim vrstnim redom in morebitno višjo omejitev zaradi preživljanja (VSL I Ip 1002/2024).
• Delodajalca, ki sodišču posreduje očitno napačne podatke o plači, sodišče obravnava enako kot delodajalca, ki ne sodeluje (VSK I Ip 156/2023).

Delodajalec pa odgovarja le za zneske, ki bi jih ob pravilnem izvrševanju in upoštevanju omejitev lahko odtegnil, ne nujno za celotno terjatev (VSM I Ip 639/2014). Urejena dokumentacija je zato vaša najboljša obramba.

7. Posebnosti davčne izvršbe (FURS)

Za sklep FURS veljajo pravila Zakona o davčnem postopku. Rubež je opravljen z dnem, ko sklep prejmete, delodajalcu pa se naloži, da zarubljeni del prejemkov vplačuje na predpisane račune do poplačila davka (162. člen ZDavP-2). Pritožba zaposlenega izvršbe ne zadrži (157. člen ZDavP-2). Tudi tu mora zaposlenemu ostati najmanj 76 % minimalne plače (160. člen ZDavP-2).

Delodajalec lahko zoper sklep ugovarja v osmih dneh, vendar le z obrazložitvijo, da zaposleni pri njem ne prejema prejemkov (164. člen ZDavP-2). Če sklepa ne izvršuje, FURS davek do višine zneskov, ki bi jih bilo mogoče zarubiti, z odločbo izterja neposredno od delodajalca; ta mora plačati v 15 dneh (165. člen ZDavP-2).

Primeri iz prakse

Primeri so ponazoritve z zneski za leto 2026 in ne opisujejo konkretnih zadev.

Kontrolni seznam za kadrovsko službo in računovodstvo

1. Ob prejemu sklepa zapišite datum prejema in preverite, ali gre za sodni sklep, sklep FURS ali upravno izplačilno prepoved.
2. Preverite, ali je sklep že pravnomočen. Če ni, odtegnjene zneske zadržite do obvestila sodišča.
3. Določite vrstni red glede na druge sklepe in preživnino.
4. Vsak mesec izračunajte del, ki ga je mogoče zarubiti: največ dve tretjini, vendar tako, da ostane zaščiteni znesek; upoštevajte vse prejemke iz delovnega razmerja.
5. Višjo omejitev upoštevajte le na podlagi javne listine.
6. Ob odhodu zaposlenega sklep s priporočeno pošiljko pošljite novemu delodajalcu in obvestite sodišče.
7. Na zahtevo sodišča ali izvršitelja brezplačno posredujte podatke o plači ter o rubežih in upravnih prepovedih (4. člen ZIZ).
8. Hranite plačilne liste, potrdila o nakazilih in dokazila o datumih prejema sklepov.
9. Sklep in podatke o izvršbi obravnavajte zaupno. Zaposlenemu lahko svetujete, naj se z upnikom poskusi dogovoriti – dogovor pogosto skrajša izvršbo in zmanjša stroške.