Osebni stečaj in izvršba: kaj se zgodi s tekočimi izvršbami

»Dolžnik je predlagal osebni stečaj – ali je to konec moje izvršbe?« in »Sem v osebnem stečaju – zakaj mi še vedno trgajo plačo?« Obe vprašanji pogosto slišimo, prvo od upnikov, drugo od dolžnikov. Odgovor je za obe strani manj preprost, kot se zdi. Zakon natančno določa, katere izvršbe se ustavijo, katere se le prekinejo in katere tečejo naprej. Odpust dolgov na koncu postopka pa ni samoumeven. V nadaljevanju pojasnjujemo, kaj velja in kaj mora vsaka stran storiti.

1. Kdaj osebni stečaj začne vplivati na izvršbo

Dolžnik s predlogom šele sproži postopek. Dokler sodišče ne izda sklepa o začetku osebnega stečaja in ta ni objavljen, izvršba teče naprej. Pravne posledice začetka stečaja nastanejo z začetkom dneva, ko je objavljen oklic o začetku stečajnega postopka (244. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Od tedaj sodišče zoper dolžnika ne sme več izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju (131. člen ZFPPIPP), razen v izjemah, ki jih določa zakon. Za osebni stečaj se smiselno uporabljajo pravila o stečaju pravne osebe, če zakon ne določa drugače (383. člen ZFPPIPP).

Oklici in drugi podatki o postopkih zaradi insolventnosti se objavljajo na spletnih straneh AJPES (122. člen ZFPPIPP). Upnik jih mora spremljati sam. Izvršba se namreč ustavi po samem zakonu, tudi če zanjo ne ve ne upnik ne izvršilno sodišče. V eni od zadev je izvršilno sodišče postopek še štiri leta po začetku osebnega stečaja vodilo naprej, nato pa ga ustavilo za nazaj. Upnica je morala dolžnici povrniti še stroške, s pritožbenim očitkom, da od upnikov ni mogoče pričakovati spremljanja stečajnih objav, pa ni uspela (VSC I Ip 47/2025).

2. Kaj se zgodi z izvršbami, ki že tečejo

Ključno vprašanje je, ali je upnik do začetka stečaja že pridobil ločitveno pravico, torej pravico, da se iz določenega dolžnikovega premoženja poplača pred drugimi upniki. Odločilno je tudi, ali je bilo to premoženje že prodano (132. člen ZFPPIPP). Posledice se presojajo ločeno za vsako izvršilno sredstvo in vsak predmet izvršbe (VSL II Ip 1807/2021).

Kdaj ima upnik ločitveno pravico? V izvršbi jo pridobi z zastavno pravico: na nepremičnini z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, na premičninah z rubežem, na vozilih in drugih premičninah, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic, pa z vpisom rubeža v ta register (81., 87. in 170. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Višje sodišče v Ljubljani je zato razveljavilo ustavitev izvršbe na avtomobil, katerega rubež je izvršitelj vpisal v register pred začetkom stečaja. Ustavitev izvršbe na druge premičnine, plačo in bančne račune istih dolžnikov pa je potrdilo (VSL I Ip 573/2025).

Kdaj je premoženje že prodano? Pri nepremičnini mora biti pred začetkom stečaja razglašen sklep o domiku kupcu. Pri izvršbi na denarna sredstva mora biti banki vročen sklep o rubežu, kar pa velja le za dobroimetje, ki je bilo na računu ob začetku stečaja. V drugih primerih mora kupec kupnino plačati ali položiti (132. člen ZFPPIPP).

Upnik z ločitveno pravico mora to pravico in terjatev prijaviti v stečajnem postopku. Po stališču sodne prakse v osebnem stečaju zamuda trimesečnega roka za prijavo ne povzroči izgube terjatve ali ločitvene pravice (VSC II Ip 6/2020). Kljub temu priporočamo, da prijavo vložite pravočasno. Če se stečaj pravnomočno konča brez razdelitve upnikom in brez preizkusa terjatev, izvršilno sodišče prekinjeno izvršbo po uradni dolžnosti nadaljuje (280. člen ZFPPIPP).

3. Izvršba na plačo in pokojnino

Izvršba na plačo ali pokojnino se z začetkom osebnega stečaja praviloma ustavi. Zastavna pravica, ki nastane z vročitvijo sklepa delodajalcu, se namreč ne more nanašati na prihodnje prejemke, ki ob začetku stečaja še ne obstajajo (VSL II Ip 1807/2021).

To pa ne pomeni, da dolžnik od tedaj prejema celo plačo. V osebnem stečaju spadajo v stečajno maso tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom (389. člen ZFPPIPP). Dolžniku ostane enak znesek kot pri izvršbi, saj se uporabljajo omejitve iz 102. člena ZIZ: v letu 2026 to pomeni najmanj 1.126,23 EUR (76 % minimalne plače), prejemki, ki so po 101. členu ZIZ izvzeti iz izvršbe, pa ostanejo dolžniku v celoti. Sodišče s sklepom o izterjavi stalnih prejemkov izplačevalcu naloži, da del plače ali pokojnine, ki spada v stečajno maso, namesto dolžniku nakazuje na fiduciarni račun upravitelja (393. člen ZFPPIPP).

Za delodajalce: ko prejmete sklep o izterjavi stalnih prejemkov, zarubljenega dela plače ne nakazujete več upniku iz izvršbe, temveč na fiduciarni račun upravitelja. Če na plači hkrati teče izvršba za preživnino, ta teče naprej, znesek zanjo pa se pri izračunu odšteje (393. člen ZFPPIPP). Izplačevalcu, ki sklepa ne izvršuje pravilno, sodišče naloži, da vse neodtegnjene zneske plača na fiduciarni račun upravitelja sam (393. člen ZFPPIPP; VSL Cst 256/2022).

4. Izjema: zakonita preživnina

Osebni stečaj ne ustavi izvršbe za zakonito preživnino. Enako velja za odškodnino zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali delovne zmožnosti in za odškodnino za izgubljeno preživnino. Za te terjatve se pravila o prepovedi, ustavitvi in prekinitvi izvršbe ne uporabljajo (390. člen ZFPPIPP). Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo, da se taka izvršba nadaljuje in da je po začetku stečaja mogoče predlagati celo novo (VSL I Ip 3803/2016).

5. Kaj mora storiti upnik

• Spremljajte objave. Za začetek stečaja izveste iz objav na spletnih straneh AJPES (122. člen ZFPPIPP). Ne zanašajte se, da vas bo o tem pravočasno obvestilo izvršilno sodišče.
• Prijavite terjatev. Rok za prijavo je tri mesece od objave oklica o začetku stečaja (59. člen ZFPPIPP). Prijaviti je treba vse terjatve, nastale do začetka stečaja (296. člen ZFPPIPP), tudi če zanje že imate pravnomočno sodbo ali sklep o izvršbi. Upnik z ločitveno pravico mora prijaviti tudi to pravico.
• Ne odlašajte. Prepozne prijave se preizkusijo šele v dodatnih seznamih, ki jih upravitelj pripravlja za vsako koledarsko polletje. Pri poznejših razdelitvah se tem terjatvam zamujeno sicer izravna prednostno (392. člen ZFPPIPP), a le, če je še kaj za razdelitev.
• Prijavite tudi stroške izvršbe. Po začetku stečaja sodišče dolžniku v izvršbi ne sme več nalagati plačila stroškov. Stroške, o katerih sodišče še ni odločilo, prijavite v stečaju kot terjatev brez izvršilnega naslova (VSL III Ip 307/2014).
• Spremljajte postopek odpusta. Odpust učinkuje za vse terjatve, nastale do začetka stečaja, ne glede na to, ali ste jih prijavili (408. člen ZFPPIPP). Do konca preizkusnega obdobja lahko vložite ugovor proti odpustu: če obstaja ovira za odpust, če dolžnik krši svoje obveznosti ali če je preizkusno obdobje prekratko (400. in 403. člen ZFPPIPP).
• Pravočasno uveljavljajte izjeme. Če menite, da vaše terjatve odpust ne zajame (na primer ker gre za namerno povzročeno škodo), to pravočasno zatrjujte in dokažite. Upnica, ki se je na namerno povzročeno škodo prvič sklicevala šele v pritožbi, s tem ni uspela (VSC I Ip 47/2025).
• Preverite poroke. Porok upniku odgovarja tudi po odpustu dolžniku, saj je odpust dolžnikov osebni ugovor, ki ga porok ne more uveljavljati (VSRS II Ips 62/2019).

6. Odpust obveznosti: kaj mora vedeti dolžnik

Odpust obveznosti je namenjen poštenemu in vestnemu dolžniku, ki svojih obveznosti kljub prizadevanju ne zmore poravnati (399. člen ZFPPIPP). Sodišče ob začetku postopka odpusta določi preizkusno obdobje, ki traja od enega do treh let, izjemoma tudi le šest mesecev (400. člen ZFPPIPP). V tem času mora dolžnik sodelovati z upraviteljem, če ni zaposlen in je sposoben za delo, pa si mora aktivno prizadevati za zaposlitev in o tem upravitelju mesečno poročati (383.b in 401. člen ZFPPIPP). Višje sodišče v Ljubljani je letos poudarilo, da odpust »ni pravica, temveč pravna dobrota«. Dolžnik, ki svojih obveznosti ne izpolnjuje, ga ne dobi (VSL Cst 83/2026).

Odpust med drugim ni dovoljen, če je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo (razen če je obsodba do konca preizkusnega obdobja izbrisana ali so izpolnjeni pogoji za izbris) ali če so mu bile obveznosti odpuščene v zadnjih desetih letih. Ni dovoljen tudi, kadar bi bil v nasprotju z namenom odpusta. Zakon to domneva, če se ne dokaže drugače, med drugim v teh primerih (399. člen ZFPPIPP):

• dolžnik je v zadnjih petih letih prevzemal obveznosti, nesorazmerne s svojim premoženjem, ali premoženje podarjal oziroma prodajal za neznatno plačilo,
• dolžnik je davčnemu organu dajal neresnične ali nepopolne podatke, zaradi česar mu je bil dodatno odmerjen davek ali naloženo plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000 EUR,
• dolžnik v preizkusnem obdobju poplača manj kot 10 % prijavljenih terjatev, razen če sodišče glede na okoliščine oceni, da je odpust kljub temu upravičen.

Odpust ne zajame (408. člen ZFPPIPP):

• terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico (del terjatve, ki presega vrednost zastavljenega premoženja, se šteje za nezavarovanega – 20. člen ZFPPIPP),
• zakonite preživnine ter odškodnin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali delovne zmožnosti in za izgubljeno preživnino,
• denarnih kazni, glob ter odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali prekrškom, in odvzema premoženja nezakonitega izvora,
• odškodnin za škodo, povzročeno namerno ali iz hude malomarnosti,
• prednostnih terjatev iz 21. člena ZFPPIPP, med njimi neplačanih prispevkov za socialno zavarovanje in nekaterih terjatev delavcev, če je bil dolžnik delodajalec.

Ko sklep o odpustu postane pravnomočen, upnik plačila odpuščenih terjatev ne more več sodno uveljavljati, sodišče pa mora v treh delovnih dneh ustaviti nadaljnjo izterjavo plače (409. in 410. člen ZFPPIPP). Če dolžnik odpusta ne dobi, terjatve v neplačanem delu ne prenehajo in jih upniki lahko izterjujejo tudi po koncu stečaja (382. člen ZFPPIPP). Dolžnik naj upošteva še, da odpust ne razbremeni njegovih porokov (to so lahko tudi družinski člani), ti pa po odpustu od njega ne morejo sodno zahtevati povračila plačanega (VSRS II Ips 62/2019).

Primeri iz prakse

Primeri so ponazoritve in ne opisujejo konkretnih zadev.