Pravnomočna sodba še ni plačilo – kako upnik pride do svojega denarja

Za upnika je pravnomočna in izvršljiva sodba šele pol poti. Če dolžnik ne plača sam, je treba terjatev izterjati v izvršilnem postopku, ta pa je formalen in poln rokov. Po dolgem pravdnem postopku bi bilo nespametno podcenjevati izvršbo in na koncu ostati brez plačila. Izvršba namreč ne teče sama od sebe – njen uspeh je v veliki meri odvisen od tega, kako skrbno in dejavno jo upnik vodi.

Dve poti v izvršbo

Ali gre res za verodostojno listino, sodišče preveri po uradni dolžnosti že ob predhodnem preizkusu predloga. Če pogoji niso izpolnjeni, predlog zavrže (VSL I Ip 794/2020).

Izvršba na podlagi verodostojne listine je hitra in razmeroma poceni, vendar ima past. Če dolžnik vloži obrazložen ugovor, sodišče sklep o izvršbi razveljavi, predlog za izvršbo pa obravnava kot tožbo (62. člen ZIZ). V nadaljnji pravdi se kot tožba šteje predlog skupaj z dopolnitvijo tožbe, kot odgovor na tožbo pa le dolžnikov ugovor (VSL II Cpg 261/2024). Vse trditve in dokaze je zato treba skrbno pripraviti že v dopolnitvi tožbe.

Novosti pri vlaganju

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine je mogoče vložiti elektronsko. Od 26. 6. 2026 se uporablja prenovljeni portal eSodstvo, za elektronski predlog na podlagi verodostojne listine pa je obvezna prijava z lastnim sredstvom elektronske identifikacije prek SI-PASS (obvestilo sodstva).

S 1. 1. 2027 se začne uporabljati nova zakonodaja o organizaciji sodišč (gov.si). Po novem Zakonu o sodiščih (ZS-1) bo za izvršbo na podlagi verodostojne listine do pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani (14. člen ZS-1, Ur. l. RS, št. 100/25). Doslej je bilo to Okrajno sodišče v Ljubljani.

Izbira izvršilnih sredstev odloča o uspehu

ZIZ omogoča izvršbo na premičnine, nepremičnine, denarne terjatve (na primer plačo ali terjatve do tretjih), druge premoženjske pravice, vrednostne papirje, poslovne deleže in denar na računih (30. člen ZIZ). Upnik lahko predlaga več sredstev hkrati, med postopkom pa tudi dodatna ali drugačna (34. člen ZIZ). Smiselno je izbrati kombinacijo, ki ustreza dolžnikovemu premoženju.

Podatke o tem premoženju lahko upnik pridobi sam. Z izvršilnim naslovom izkaže pravni interes, upravljavci zbirk podatkov pa mu morajo nemudoma, najkasneje v osmih dneh, posredovati podatke o dolžnikovi plači in izplačevalcu, računih, vrednostnih papirjih, poslovnih deležih, nepremičninah, vozilih in drugem premoženju (4. člen ZIZ). Pridobi lahko tudi podatke o tem, kako je dolžnik v zadnjih letih razpolagal s premoženjem, vendar jih sme uporabiti le za izpodbijanje teh pravnih dejanj. Od sodišča lahko zahteva še informativni seznam dolžnikovega premoženja iz elektronskih evidenc (31. člen ZIZ).

Izbrano sredstvo mora biti tudi sorazmerno. Po sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Vaskrsić proti Sloveniji (št. 31371/12) in odločbi Ustavnega sodišča Up-94/23 morajo sodišča nesorazmerje med terjatvijo in vrednostjo dolžnikovega doma skrbno pretehtati pri vsaki terjatvi. Po naših izkušnjah je zato pri manjših terjatvah izvršba na plačo, račun ali premičnine praviloma hitrejša in zanesljivejša pot.

Delodajalec, ki ne odteguje plače, odgovarja upniku

Izvršba na plačo je pogosto najzanesljivejše sredstvo. Če delodajalec sklepa ne izvršuje, lahko upnik do konca izvršilnega postopka predlaga, naj sodišče delodajalcu s sklepom naloži, da mu plača vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal (134. člen ZIZ). Tak sklep ima učinek sklepa o izvršbi. Višje sodišče v Ljubljani je odločilo, da upnik zadosti trditvenemu bremenu že s tem, da navede, da ni prejel ničesar. Nato mora delodajalec dokazati, da sklepa iz upravičenih razlogov ni mogel izvršiti (VSL I Ip 1503/2020).

Če dolžnik zamenja službo, sklep o izvršbi učinkuje tudi proti novemu delodajalcu, in sicer od vročitve. Sodišče lahko novega delodajalca poišče samo v evidencah. Če ugotovi, da dolžnik nima stalnih prejemkov, izvršbo ustavi, vendar sklep o ustavitvi razveljavi, če mu upnik v 15 dneh od vročitve tega sklepa sporoči podatke o novem delodajalcu (133. člen ZIZ). Ta rok je kratek, zato je pomembno, da upnik sklepe sproti spremlja.

Podobno velja pri rubežu drugih terjatev: dolžnikov dolžnik se mora na upnikov predlog izjaviti, ali zarubljeno terjatev pripoznava. Če se ne izjavi ali se ne izjavi po resnici in popolnoma, upniku odgovarja za škodo (111. in 112. člen ZIZ).

Pasti, zaradi katerih upniki izgubljajo denar

• 30-dnevni rok za stroške. Povrnitev izvršilnih stroškov je treba zahtevati takoj, ko nastanejo, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem postopku oziroma po zadnjem izvršilnem dejanju, po katerem se izvršba ni nadaljevala. Stroški, zahtevani pozneje, se ne priznajo (38. člen ZIZ; VSC I Ip 320/2020).
• Ustavitev ni nujno konec. Po ustavitvi izvršbe, na primer po umiku ali neuspešni prodaji nepremičnine, sme upnik vložiti nov predlog za izvršbo na isti predmet, ne da bi moral dokazovati spremenjene okoliščine (VSRS II Ips 37/2021).
• Zastaranje. Terjatev, ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, zastara v desetih letih (356. člen OZ), zastaranje pa pretrga vsako upnikovo dejanje pred sodiščem, namenjeno izterjavi (365. člen OZ). Če je upnik izvršbo umaknil zaradi neuspešnosti, se šteje, da je bilo zastaranje vseeno pretrgano (VSL II Ip 744/2020). Pozor: obresti, ki zapadejo po izdaji sodbe, zastarajo v treh letih od zapadlosti (347. in 356. člen OZ).
• Ugovor tretjega. Kadar zakonec ali druga oseba trdi, da je predmet izvršbe njen, ima upnik za odgovor osem dni (64. člen ZIZ). Če ugovoru nasprotuje, ga sodišče zavrne, o spornem predmetu pa se odloča v pravdi (VSL II Ip 1098/2022).

Izvršba je projekt, ne obrazec

Uspešna izvršba zahteva sprotno spremljanje: preverjanje premoženja, pravočasne predloge za nova sredstva, odzive na ugovore in priglasitev stroškov v rokih. Hkrati se splača ostati odprt za dogovor z dolžnikom. Odlog izvršbe s soglasjem dolžnika (72. člen ZIZ) in redno plačevanje obrokov upniku pogosto prineseta več kot dolgotrajen rubež.