Prejeli ste sklep o izvršbi – kaj zdaj?

Sklep o izvršbi v nabiralniku za večino ljudi ni prijetno presenečenje. Panika ni potrebna, pomembno pa je, da ukrepate pravočasno. Na odziv imate namreč praviloma le 8 dni, od teh nekaj dni pa je pogosto odvisno, ali bo zadeva hitro in poceni zaključena ali pa se bo vlekla mesece in se z vsakim korakom dražila.

Kaj sploh je sklep o izvršbi?

S sklepom o izvršbi sodišče upniku dovoli, da svojo terjatev izterja prisilno – z rubežem plače, denarja na računu, premičnin ali nepremičnin. Izvršilne postopke vodimo vsak dan in iz izkušenj vemo, da največ izgubijo tisti, ki sodno pošto odložijo v predal in upajo, da se bo težava rešila sama. Ne bo se. V nadaljevanju pojasnjujemo, kaj sklep pomeni in katere možnosti imate.

Na podlagi česa je bil sklep izdan?

Na prvi strani sklepa je navedeno, na podlagi katere listine je sodišče dovolilo izvršbo. To je pomembno, ker so od tega odvisne vaše možnosti obrambe.

Rok: 8 dni, pri menici in čeku le 3 dni

Ugovor je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa (9. člen ZIZ), v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh (61. člen ZIZ). Rok začne teči z vročitvijo, ne šele takrat, ko pismo odprete. Tudi če pošiljke na pošti ne dvignete, se lahko po zakonu šteje, da vam je bila vročena.

Ugovor ni pismo nezadovoljstva

V ugovoru morate navesti dejstva, na katera ga opirate, in predložiti dokaze. Če tega ne storite, sodišče ugovor obravnava kot neutemeljen (53. člen ZIZ). Sodna praksa je pri tem dosledna:

• Pri izvršilnem naslovu je Višje sodišče v Celju zavrnilo ugovor dolžnika, ki je trdil, da je terjatev »lažna«, da računov ni prejel in da dolga ne priznava. Splošno zanikanje ni razlog, ki bi preprečil izvršbo, izvršilno sodišče pa pravilnosti sodbe ne presoja (VSC I Ip 52/2022).
• Pri verodostojni listini so zahteve milejše. Isto sodišče je zapisalo, da je »zanikanje terjatve zanikanje« in da zadošča ugovor, v katerem dolžnik zanika obstoj dolga (VSC II Ip 20/2025). Dolžniku, ki trdi, da računa nikoli ni prejel, za to ni treba predlagati dokazov (VSC I Ip 102/2022).

Zakaj se čakanje ne splača

• Stroški rastejo. Dolžnik mora upniku povrniti vse stroške, potrebne za izvršbo, tudi stroške poizvedb o premoženju (38. člen ZIZ). Vsak nov predlog, rubež ali obisk izvršitelja je nov strošek, ki se prišteje dolgu.
• Hitro plačilo prepreči nove stroške. Višje sodišče v Mariboru je odločilo, da dolžniku, ki je dolg poravnal, preden je upnik predlagal novo izvršilno sredstvo, stroškov tega predloga ni treba plačati (VSM I Ip 719/2021).
• Račun je lahko blokiran takoj. Banka na podlagi sklepa blokira denar na vseh vaših računih do višine dolga, upniku pa ga izplača, ko sklep postane pravnomočen (138. člen ZIZ).
• Finančna stiska sama po sebi ni razlog za odlog. Sodišče izvršbo na predlog dolžnika odloži le, če ta izkaže, da bi mu nastala nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda (71. člen ZIZ). Slabo premoženjsko stanje za to ne zadošča (VSC I Ip 120/2025).

Dogovor z upnikom: obroki in odlog izvršbe

Zakon izrecno omogoča, da se upnik in dolžnik dogovorita. Tudi ko izvršba že teče, jo sodišče na predlog upnika odloži, če upnik predloži pisno soglasje dolžnika (72. člen ZIZ). V praksi to pomeni dogovor o plačilu na obroke: dokler obroke redno plačujete, se izvršba ne izvaja. Ko je dolg poravnan, upnik predlog za izvršbo umakne (43. člen ZIZ).

Prvi korak pa morate narediti vi – oglasiti se. Prej ko to storite, več možnosti za dogovor imate.

Kaj storiti v teh 8 dneh

1. Natančno preberite sklep: kdo je upnik, koliko znaša dolg in na kateri podlagi je bil sklep izdan.
2. Preverite, ali ste dolg morda že plačali. Če ste, poiščite potrdila o plačilu.
3. Če imate utemeljen razlog za ugovor, ga vložite pravočasno, obrazloženo in z dokazi.
4. Če je dolg upravičen, se takoj obrnite na upnika ali njegovega pooblaščenca in zahtevajte izračun stanja dolga.
5. Predlagajte obroke, ki jih boste res zmogli redno plačevati.
6. Plačujte s pravilnim sklicem in shranite vsa potrdila.